Kako se obvarovati pred zimsko potlačenostjo? Za tiste, ki jo doživljajo le kot rahel izlet v praznino, zadostujejo preprosti ukrepi. Čim bolj izkoristite sonce, preživite čim več dneva na prostem, porežite veje, ki vam zastirajo okna, odmaknite zavese, prilagodite svoje spalne navade in potrpežljivo čakajte na pomlad. Tisti z resnejšimi motnjami, predvsem motnjami spanja, pa bi se morali zdraviti. Mnogim pomaga zdravljenje s svetlobo oziroma fototerapija: izpostavljanje beli in intenzivni svetlobi (največ 2500 luksov) eno uro na dan, dva do tri tedne zapored, če je le mogoče zjutraj.
»Če jeseni ali pozimi doživljate depresijo najmanj dve leti zapored, spomladi pa se vam stanje popravi, in nimate nobene druge psihične motnje, imate veliko možnosti, da bo zdravljenje s svetlobo učinkovito,« pravi doktor Damien Léger, predstojnik Centra za spanje v pariški bolnišnici Hôtel-Dieu v Parizu. O njegovih besedah je bilo v zadnjih letih narejenih veliko študij, ki potrjujejo vlogo svetlobe kot sinhronizatorja naše biološke ure. »Logično je, da svetloba še posebno močno vpliva na menjavanje faz zbujanja in spanja,« je razložil v pogovoru za Le Monde in dodal, da imajo tisti slepi, ki sploh ne vidijo svetlobe, veliko izrazitejše motnje kot tisti, ki jo zaznavajo vsaj delno. »Kar zadeva odnose, ki jih napaja svetloba, in motnje razpoloženja, so razlage manj jasne. Vemo le, da zaradi redne motnje spanja sčasoma izgubimo pogum, in sem bi se bilo treba pri raziskavah usmeriti.«
»Pri proučevanju učinka svetlobe na našo biološko uro smo odkrili, da je ta občutljiva za blažje variacije v intenzivnosti svetlobe,« pravi dr. Léger. Od tod težnja, da bi resinhronizirali ritem z uporabo zastrte svetlobe zvečer in stimulatorji zore zjutraj. Zato je zdravljenje s svetlobo učinkovito.
V centru za spanje v pariški bolnišnici Hôtel-Dieu je bolnikom na voljo približno 15 luči, kar je smešno malo v primerjavi s povpraševanjem. Trpinom preostane le, da si luč kupijo sami. Opremljena mora biti s cevno žarnico za dnevno svetlobo in ustrezati varnostnim zahtevam glede ultravijoličnih in infrardečih žarkov.
Preden je prišla na prestol vila Elektrika, so prebivalci zmernega pasu ostajali pozimi v postelji dlje kot poleti. Zmanjšali so svojo dejavnost, jedli malo več in v glavnem spoštovali ritem letnih časov. Danes so težave z zimskim razpoloženjem bolj razširjene nedvomno zato, ker zaradi umetne svetlobe ostajamo dejavni še dolge ure potem, ko dnevne svetlobe ni več, medtem ko naša biološka ura dopoveduje našemu telesu, da so dnevi krajši.