Februar je ravno pravi čas za pisanje članka na temo, kako začeti redno vaditi. Verjetno se večina bralk in bralcev lahko spozna v zgodbi s trdnimi novoletnimi zaobljubami o tem, da bomo s prvim dnem novega leta začeli bolj zdravo živeti, redno vaditi in upoštevati dieto. Da se bomo manj vozili z avtomobilom in več hodili, manj in bolj zdravo jedli, spili manj kave, opustili kajenje in zmanjšali popito količino alkohola. Takšni novoletni sklepi so stari toliko kot človeštvo.
Nič novega tudi ni, da se (sicer dobrih) sklepov po enemu mesecu ne držimo več, ampak pademo v utečeno kolesje svojega življenjskega stila. Raziskovalci z univerze na Rhode Islandu v ZDA so ugotovili, da več kot polovica ljudi opusti novoletne sklepe v manj kot treh tednih. To kažejo tudi analize, ki ugotavljajo, da se januarja močno poveča vpis v športna društva in različne programe vodene vadbe, februarja pa je v telovadnicah spet dovolj prostora za vse, ki si želijo vadbe. Prispevek ne želi vzbujati slabe vesti, ampak govori o tem, kako se s psihološkega vidika pripraviti na to, da se ukvarjanje z rekreacijo ne bo končalo po nekaj tekaških doživetjih ali obiskih ur aerobike.
Z drugimi besedami; pisati nameravamo o dejavnikih, ki so povezani z motivacijo. Na začetku bi rada poudarila le to, da so principi motiviranja podobni ne glede na to, ali je vaš cilj redno ukvarjanje s telesno vadbo, opuščanje kajenja, dieta ali kaj drugega, kar od človeka zahteva veliko truda in angažiranosti. Prispevek želi predvsem spodbuditi k prvim korakom tiste začetnice in začetnike, ki imajo sicer dobre namene, a jih od uresničitve vedno nekaj odvrne. In ker je poznavanje motivacije pomembno, se bom v prihodnjih prispevkih temeljiteje lotila pojasnjevanja njenih dejavnikov in načinov za premagovanje ovir.
S psihološkega vidika je zanimivo, da se velika večina odraslih racionalno zaveda, da je redna telesna vadba koristna za nadzorovanje telesne teže, zmanjšanje tveganja za srčno-žilna obolenja in druge oblike telesnega zdravja in počutja, vendar jih ima dve tretjini pretežno sedeče in neaktivno življenje. To pomeni, da niso vključeni v nobeno telesno vadbo ali da vadijo neredno oz. občasno. Številne študije s področja psihologije rekreacije se zato ukvarjajo z ugotavljanjem dejavnikov, ki vplivajo na to, da se odrasli v vadbo ne vključijo ali da se z njo prenehajo ukvarjati.